Plovila so zame nekaj najlepšega, kar lahko vidim na morju

Ste tudi vi srečni na morju? Jaz sem, ko vidim plovila, morje, borovce, galebe. Nekateri imajo radi morje, drugi pa hribe. Prav je, da smo si tako različni in da vemo, kaj si želimo. Jaz bi bila celo leto na morju, obožujem morje, skale, vonj po morju. Kot majhna sem bila veliko po bolnišnicah, ker sem bila bolna. Vsako leto sem bila tako povprečno v bolnišnici 4 teden. To so bili težki dnevi zame, a sem bila v prekrasnem kraju na morju, kjer sem lahko skozi okna opazovala plovila in morje. Kot otrok ne veš, da ti bodo ti občutki za vedno ostali. Tam si in skušaš pozabiti na svoj dom, odštevaš dneve, kdaj ti bo zdravnik povedal, da lahko greš domov. Še danes se spominjam vseh vrat, oken, hodnikov in prijaznih sester. Ni mi bilo težko, po drugi strani pa sem bila kar boga, ker sem bila tako majhna ločena od staršev. 

Danes, ko pogledam plovila, se spomnim na plovila v času, ko sem bila v bolnišnici. Imam mešane občutke, bilo je lepo, a raje bi bila doma pri starših. Očitno so me plovila in morje toliko pomirjali, da mi je ta pogled na morje še danes lep. Sedaj imam že svoje otroke in ne predstavljam si, da bi morali sedaj oni za 3 tedne v bolnišnico. Grozno bi se počutila, verjetno sta se grozno počutila tudi moja dva starša takrat. O tem se nismo nikoli pogovarjali. Vem pa, da me plovila pomirjajo in upam, da so mi takrat pomagala, da sem premagovala tiste dolge dneve v bolnišnici. 

Nekdo bi rekel, da mu tisti morski kraj ne bi mogel biti nikoli lep, če bi bil toliko v bolnišnici tam, jaz pa pravim, da je lep, nikoli ne bom pozabila na ta morski zrak, plovila in pave, ki so se prehajali okoli bolnice.