Servis telefonov bi moral biti v vsakem malo večjem kraju

Starejši ko si, težje se znajdeš. Kolikokrat starejši ne znajo upravljati z tehnologijo in bi potrebovali pomoč. Res bi bilo lepo, če bi servis telefonov, bil skoraj v vsakem malo večjem mestu. In ne samo to, tako kot vidim, koliko starejših ljudi se ne znajde, bi bilo lepo, če bi obstajale prav službe, ki bi v živo pomagale takšnim ljudem pri tehnologiji, na primer telefonu. Če nekdo ne bi znal delati z telefonom, bi lahko poklical in nekdo bi prišel na dom in mu pomagal.

Sam sem opazil, da moja stara mama zna uporabljati telefon, vedno me uspe priklicati, a ko jaz pridem k njej, pa njen telefon malo pogledam, vidim, kako ima vse nastavitve neurejene, čeprav sem ji že te nastavitve neštetokrat uredil, prav zato bi prišel prav servis telefonov, ker nimajo vsi te možnosti, da jim pridejo uredit otroci. Starejši so res odvisni od mlajših, ko prideš v ta starejša leta, ti je vse odveč, kar ti pride nepričakovano, obisk zdravnika, servis telefonov, trgovina, lekarna, popravilo avta, če ga še seveda imaš.

Naša babica je moderna babica, tako saj jaz pravim, ker ona ne obupa, če dobi kakšno stvar v roke, se bo tako dolgo mučila, da bo našla rešitev, pa če tudi vse drugo naredi narobe. Prav zato bi pri njej lahko dali na servis telefonov njen telefon vsak mesec, kajti to je čista zmešnjava, ko primeš njen telefon v roke, vidiš kako ima vse zmešano. A še vedno se znajde in pokliče tistega, ki ga potrebuje. Prav nobene oviri ni, čeprav sem ji že povedal, da bi bil boljši servis telefonov za njo, da bi ji uredili telefon, vendar ga vedno da meni in potem se jaz trudim po dve uri ali pa še več, da ji spet vse uredim, tako kot treba.

Moj dragi je prišel v leta, ko potrebuje anti age kremo

Že nekaj časa opažam, da koža mojega dragega ni več takšna kot je bila včasih. Pred nekaj dnevi, ko sva sedela skupaj na zajtrku, pa sem videla, da potrebuje anti age kremo, ker je njegova koža izgledala suha, utrujena in polna gub. Nisem mogla verjeti, res, da se je te dni zelo slabo počutil in da se je to počutje vleklo dlje časa. Bolj, kot sem ga spraševala, kaj je narobe, mi ni znal povedati ničesar, samo, da se slabo počuti.

Moški včasih potrebujejo malo  vzpodbude, tako sem se odločila, da mu grem sama kupit anti age kremo in ga presenetim. Dnevi so tekli in on je še kar poležaval, da se mu ničesar enostavno ne da. Tako sem ga eno jutro presenetila in vztrajala, da se uredi, obrije, da ga bom ostrigla in potem sem ga še presenetila in namazala z anti age kremo. Bil je kar malo šokiran, zakaj ga jaz mažem z kremo, potem pa sem mu lepo razložila, da imam počasi njegove slabe volje dovolj in da naj se pogleda, kakšen je. Pokazala sem mu anti age kremo, ki sem mu jo kupila in mu rekla, naj se vsako jutro in vsak večer z njo maže, da je za njegov tip kože in mu bo naredila lepo kožo na obrazu. 

Videla sem, da ne verjame v kreme, ker se tudi nikoli ni mazal z njimi, jaz pa sem ga vsak večer in vsako jutro opozorila, da na anti age kremo ni pozabil. Po enem mesecu je bil videti veliko lepši, njegova koža na obrazu ni bila več tako utrujena, suha, sedaj je bila negovana, vse zahvale pa gredo meni.

Moški se mogoče anti age kreme izogibajo, ker jih je sram uporabljati takšne kreme, bilo pa bi prav, da bi bili bolj pozorni do svoje kože. 

Kvalitetni in udobni pohodni čevlji za otroke

Prišel je čas, da bi lahko skupaj z otrokom šli v hribe, ker je že dovolj velik. Vsi pa se zavedamo, da mora biti v teh krajih varnost na prvem mestu in dobri pohodni čevlji so obvezni. Midva z ženo sva jih imela, potreboval jih je še sin. Moram priznati, da mi je težko kupiti drage čevlje, ker mu noga še raste, tako ima lahko čevelj le za kratek čas. Vendar tukaj ne gre drugače, če hočeš otroku zagotoviti varen korak, so dobri in kvalitetni pohodni čevlji obvezni.

Prvič sem šel v športne trgovine sam, da na hitro pogledam ponudbo in določene akcije, da mi je potem ni potrebno po vseh teh trgovinah hoditi z sinom, ampak enostavno greva samo v eno trgovino. Pral lepo je videti, kako lepi in kvalitetni so tudi pohodni čevlji za otroke, če ima človek denar, res lahko otroku kupi dobre čevlje. Videl sem, da je cenovni razpon kar velik, tako da sem se moral najprej pozanimati, kateri pohodni čevlji so res dobri. Tako mi je v eno od športnih trgovin prodajalec res lepo svetoval, povedal mi je prednosti in slabosti različnih pohodnih čevljev, tako sem imel lepšo sliko, katere bom sinu kupil. Jaz bi sicer še kako rad kupil najdražje, vendar bi to res pri našem finančnem stanju bilo neumno, ker sinu noga raste in tako bo lahko z njimi hodil po hribih le eno poletje.

Vsaka trgovina je imela različno ponudbo, na koncu sem se odločil, da z sinom pridem prav v to trgovino, kjer mi je prodajalec tako lepo svetoval. Približno sem vedel, kateri so dobri modeli, sedaj pa je odvisno od sina, kateri pohodni čevlji mu bodo odgovarjali. Včasih si tako rečem, da imam le enega sina in njemu lahko tako nudim več, kot pa če bi imel več otrok, tako naj bodo tudi pohodni čevlji dobri in s tem seveda bodo dražji.  

Obdobje, da spregledam in si pomagam, čaka me osebna rast

Sedaj sem imel obdobje, ko sem stagniral, enostavno sem živel iz dneva v dan in prav nič naredil, delal sem samo tiste stvari, ki sem jih mogel, tako se je moje življenje ustavilo, moja osebna rast je stala, takrat, ko sem bil v tem obdobju nisem niti pogrešal drugega načina življenja, tako sem živel iz dneva v dan in nisem pogrešal ničesar, tako sem se navadil. 

Ko pa sem se tako rekoč prebudil, sem spoznal, da moja osebna rast stoji, nisem se spreminjal, učil, razvijal, ničesar se pri meni ni zgodilo, moje življenje je bilo kar nekaj, ko sem to spoznal, da živim tako dolgočasno, da bi bilo čisto vseeno, da me ne bi bilo sem se streznil. To me je šokiralo in tako sem se prebudil in prav tako se je prebudila moja osebna rast, ta dan sem spoznal ,da moram vstati in iti. Da ni pomembno kaj bom počel, kako se bom razvijal, kaj se bom učil, glavno je bilo, da se dogaja.

Zavedal sem se, da je osebna rast velik izziv zame in da bo prinesla spremembe, nisem še vedel v katero smer grem, ker pa sem hotel početi stvari, ki me osrečujejo sem tudi pričakoval lepo prihodnost, v kateri bom srečen, tako sem sam sebe izpolnil. 

Končno sem šel naprej, ta občutek je fenomenalni, kako srečen sem postal, predvsem pa to, koliko stvari lahko narediš v enem dnevu, jaz sem sedaj doživel v enem dnevu kar sem prej v mesecu sni, žalostno ampak resnično. 

Ker sem veliko delal na sebi se je moja osebna rast razvijala, pogledal sem vase, v moja dejanja, začel sem se razumeti, prišli so dnevi, ko sem se še spraševal. A to je bila osebna rast, ni bilo vedno lepo a vedel sem da grem proti vrhu in to je bilo bistvo. 

Poglejte kakšne podložke imajo vaši novi stoli

Takrat, ko smo kupovali nove stole, res nisem dala poudarka na podložke, niti pomislila nisem nanje. Ko pa smo stole namestili v kuhinjo in jih začeli uporabljati, sem vsake toliko našla podložke pod mizo. Nisem se kaj dosti obremenjevala z tem, metala sem jih stran. 

S časoma pa me je ropotanje stolov po tleh začelo motiti, začela sem opozarjati moža in otroke, naj ne vlečejo toliko stolov po tleh, ker preveč ropota in še tla se bodo uničila, ko sem začela premišljevati od kdaj me to moti, sem se spomnila, da sem našla podložke na tleh in jih metala stran. To pa je bila napaka, sedaj vidim, kakšna je razlika, če stoli imajo podložke ali pa ne. Povedala sem svojemu možu, kaj sem naredila, seveda to ni bilo prav, pravzaprav mi je rekel, kako nisem pomislila, da bodo stoli sedaj drsali po tleh. 

Ni me kaj dosti ganilo, rekla sem mu, da se dajo podložke kupiti in zakaj je sedaj tako jezen, kajti podložke so padale dol ravno zaradi njega in sina, ker sta stole vedno vlekla po tleh. Ni se mi ljubilo ukvarjati in debatirati s tem, zato sem šla v trgovino, kjer prodajajo takšne stvar in kupila dobre podložke, ki se dobesedno privijačijo. Tega seveda nisem doma delala sama, čeprav verjamem ,da bi mi uspelo, dala sem jih možu, da naj jih montira. Malo je čudno pogledal, ker je poznal samo tiste, ki se prilepijo, ti pa so bili takšni, ki jih je moral privijačiti. Končno so stoli imeli dobre podložke, tisti so res bili čisto osnovni in slej ko prej bi padli dol in bi jih bilo potrebno kupiti nove. 

Vem pa, da bom že sedaj, če bomo kupovali nove stole pogledala takoj na začetku, kakšni podložke so zraven, da vidim, ali so samo osnovni, ki bodo padli dol ali so kakšni boljši.

Pisarniška okna in rolete

Po končanem faksu sem z prijateljem ustanovil podjetje in najel dve velike pisarne z velikimi okni, kjer pa bi potrebovali tudi rolete, ker je neprestano sonce svetilo v naše pisarne. Na začetku se seveda loviš in hočeš obrati tisto ta pravo pot. Tak sva z prijateljem vložila cel najin čas, delala sva po cele dneve, ker sva mogla, če sva hotela uspeti. Včasih sva sedela za računalniki in potrebovala bi rolete, ker naju je ta močna dnevna svetloba motila, vendar nobeden ni bil toliko, da bi si vzel čas za to, da bi rolete montirali.

Kasneje sva potrebovala nove ljudi, tako sva se odločila, da zaposliva dve osebi, ki bosta urejali vse to, kar midva ne zmoreva več, ker imava druge obveznosti. Lahko rečem, da sva kot podjetje res rasla in bila uspešna. Naši novi zaposleni, pa so naju reševali za stvari, katere nisva utegnila. Ko sem prišel en dan v pisarno in videl enega od zaposlenih kako si je roko držal na čelu, da je videl v računalnik, sem vedel, da so rolete sedaj nujne. Midva sva na to čisto pozabila, tako sva se dogovorila, da pa ta teden to urediva.

Izbrala sva trpežne rolete, ki bodo trajale in ki so imele več nastavitev, ker pa tudi nisva želela, da bi bilo v pisarni preveč temno, ko bi delavci zaprli rolete, ker vseeno pa je dnevna svetloba še kako koristna. Montaža rolet je bila hitra in zadovoljstvo delavcev se je čutilo, čeprav niso nikoli potarnali, da jih svetloba moti. Tudi midva sedaj lažje delava, nekako imamo rolete neprestano spuščene, vendar jih rotiramo, po potrebi, kako močno sonce sije v pisarno. Sedaj smo se že prav razvadili, da imamo tisto prijetno svetlobo in delo ni moteče, če bi moral nazaj brez rolet, bi šele videli, kako smo se prej po nepotrebnem matrali.

Parket bomo zamenjali, ko bodo otroci malo večji

Hišo v kateri živimo sedaj so zgradili moji starši, moj oče je priden in delaven človek, nekaj časa nazaj bi lahko rekli, da se je še dalo graditi in moj oče je to izkoristil, hiša je bila zgrajena, opremljena za silo, parket je bil stari, ko smo se vselili, a to nam ni predstavljalo težav, kajti v teh časih smo dobili streho nad glavo. Jaz še danes rečem sovjemu očetu hvala, ker vem, koliko truda je naredil in koliko se je moral odreči, da sem sedaj jaz imel hišo. Seveda hiša ni bila opremljena moderno, tudi parket je bil že kar načet, a po drugi strani čisto normalno za življenje v njej.

Na začetku sva si jo dodatno opremila, kar sva potrebovala. Za večje investicije, kot je parket, da bi ga položila na novo, pa bova počakala, a tudi otroci malo zrastejo, kajti nima sedaj smisla, da si delava stroške, posebej ne s tlemi, ker morava še druge stvari narediti in pri vsem tem urejanju, se bodo tla še uničevala, pa tudi otroci so majhni in tudi oni poskrbijo da na parket kaj narišejo pomotoma seveda, popraskajo, tako da nima smisla.

Sva pa prepričana, da bova dala gotovi parket, obema je zelo lep in ker sva že dobila narejeno hišo, sami veste koliko stroškov je to, imava sedaj možnost, da notranjost hiše urediva po najinih željah, ker imava prihranjen denar, saj ga nisva rabila porabiti za samo gradnjo hiše. Moj oče še danes pomaga pri vsem, on je moj ponos, hvaležen sem mu neskončno, to je človek, ki skoči na pomoč, pa ne bi rabil, rad pomaga, rad se druži in je veseljak. Tudi njemu je všeč, ko vidi ,da se hiša dela naprej, tudi njemu je všeč gotovi parket, ki ga bova dala kasneje, ker je on zgradil hišo, se po navadi, ko se kaj odločujem, še danes posvetujem z njim.

Casino in naša prijateljska srečanja

Kar nekaj časa sem se na faksu lovil, da sem si našel družbo v kateri sem se dobro počutil in danes nas druži Casino, kjer vsi uživamo. Sprva smo hodili le na pijače, ker se nam na neke nočne žurke ni ljubilo iti. Vsi smo bili isti, nismo bili preveč za nočno žuranje, a vseeno smo radi posedeli v noč v kakšnem kafiču in klepetali. Enkrat pa je eden dal idejo, ko smo se pogovarjali o sreči in igrah na srečo, da bi lahko šli v Casino, da vidimo kakšno srečo ima kdo.

In res smo se zmenili za določen dan in šli. Vse skupaj nam je bilo smešno in ker smo se toliko smejali še predenj smo vstopili v Casino, nam dobre volje sigurno ni manjkalo. Naredili smo si plan, da ko pridemo noter, gre vsak kamor mu paše, seveda smo prvi spili za šankom podarjeno pijačo, ki nam je pripadala ob dobrodošlici. Potem pa se je začela akcija. Da bi imel kateri posebno srečo je ni bilo. Po treh urah smo Casino zapustili in vsak je bil ob 10 eurov, ker smo se tako dogovorili, da več ne bomo zapravili. 

Nam pa je bilo tako lepo, da smo Casino ohranili za naša skupna srečanja. Dogovorili smo se, da bomo enkrat mesečno šli v Casino in da bo to eno izmed naših druženj. Tisti, ki je predlagal to, je bil super, kajti tisti pogovorili ob pijači v gostilni niso bili več to, niso bili več zanimivi in če ne bi padel noter Casino, bi se ta srečanja kmalu zaključila. Na pijače ne bi prijahali več vsi, počasi bi vedno bil kakšen manj. Tako pa nam je Casino dal tisti adrenalin, da se še potem na pijači pogovarjamo o tem in pošteno nasmejimo vsemu skupaj. Torej Casino je pri nas za zabavo in ne zato, da mrzlično čakamo, da dobimo denar.

Moje obrvi so mi najlepše

Resnično je danes obdobje, ko skoraj ne moremo imeti takšnih obrvi kot so naše naravne. Je pa res da je čas, ko obrvi niso tanke in tako ni veliko dela z oblikovanjem, kajti danes so najlepše obrvi tiste, ki jih ne spreminjamo preveč. Včasih si ženske preveč spremenijo obliko obrvi, ki jo imajo in potem to ni tako lepo, kajti naše obrvi niso zrasle takšnih oblik kar tako, vendar so z namenom takšne oblike, zato naj naj bi jih ženska spreminjala veliko, le malo oblikovanja rabijo.

Moje obrvi so bile najlepše, ko so bile čisto naravne in nisem popolnoma nič posegala v njih celotno mladost, ko pa sem prišla v starejša leta, sem prav videla, da bom morala moje obrvi malo oblikovati in tako poudariti moje oči. Kajti z leti se naš obraz spreminja in tako kot potrebujemo novi make up, tako potrebujemo drugačno oblikovanje obrvi in prav je da ne ostanemo enaki in da se spreminjamo. 

Jaz ko pogledam sebe, so mi moje obrvi najlepše, res pa je da ne posegam veliko v njih. Enkrat sem naredila napako in sem si jih čisto po pipala, od takrat naprej sem zelo pazljiva, kako so moje obrvi oblikovane. Kajti še kako se zavedam, da so obrvi na obrazu kar velikega pomena in da lahko še kako spremenijo obraz na lepše ali grše in naš pogled je odvisen od naših obrvi. Jaz imam rada močnejše obrvi, tako mi je celotni obraz lepši in bolj naravni, če ženska nima tistih ozkih obrvi, ki so po možnosti samo dve črtici.

Takšne obrvi so mi res kar malo smešne, ne vem katere ženske si dajo danes, ko so itak v modi širše obrvi, narediti čisto tanke. Res morate imeti poseben obraz, da vam bo to pasalo. Sama sem zagovornica naravnih, debelejših obrvi in moje so mi najlepše. 

 

Škropljenje grozdja in zaščitna oblačila

Pri nas doma pri očetu imamo vinograd, za katerega seveda skrbi oče, veseli smo, da je aktiven, vendar so mi šli vedno lasje po koncu, ker nikoli in res nikoli ni uporabljal zaščitna oblačila, kadarkoli sem ga videla da dela. Nekako me ni motilo drugo delo, ko pa sem ga videla da škropi grozdje brez zaščite, sem dobesedno znorela. 

On trmast kot je, ni hotel poslušati, da on že celo življenje dela tako in da njega ne bomo komandirali. Vseeno pa se gre za zdravje in tega nisem mogla dopustiti. Tako sem mu šla sama kupit zaščitna oblačila, čeprav sem tvegala, da jih bo nosil. On je človek, ko bi vse delal na hitro in površno. Ne vzame si čas, da bi v samem delu užival in vzel čas, da pogleda, kaj vse ustvarja. Vse mora biti narejeno čim prej in ni važno, kaj ima takrat obuto ali oblečeno, ko vidi eno delo. Vsem v družini gre to pošteno na živce, ker pogosto pride poškodovan v hiši, ali je to žulj, ali da se je porezal, ali pa poškodoval glavo, vedno je nekaj in če bi nosil zaščitna oblačila, ki se jih tako brani, vseh teh poškodb ne bi imel. On pravi da to ni nič, vendar pa se potem pozna z leti, ker mu pusti posledice.

Tako nisem več dovolila, da bi škropil grozdje brez zaščite, tako sem kupila zaščitna oblačila in mu jih nesla. Seveda je bil jezen na njih in name, da sem brez veze vrgla denar proč, ker on tega ne bo nosil. Veliko sva se kregala glede tega, zakaj so zaščitna oblačila potrebna pri škropljenju grozdja. Na koncu sem dosegla to, da je zaščitna oblačila saj pogledal in se odločil, da bo nosil masko na obrazu in rokavice. Saj nekaj, obleka je tako ostala v garaži, jaz sem se sprijaznila, da ga vidim, ko škropi z masko na obrazu.