Za učenje klavirja ni nikoli prepozno

Poznate tisti občutek, ko vam je žal, da nekaj niste naredili. Mislite, da je sedaj že prepozno, a včasih nikoli ni prepozno. Tako sem sama vedno želela igrati klavir. Oboževala sem klavirske tipke in če sem kje slišala igranje klavirja, bi ga poslušala ure in ure. Nikoli pa nisem hodila na ure klavirje. Zakaj ne, še sama ne vem, ker sem imela možnosti, a očitno sem mislila, da jaz tega nisem zmožna. 

Ko sem prvič peljala sina v glasbeno šolo, kjer je hodil na ure igranja kitare, me je preplavil spet ta občutek, kako zelo si želim igrati klavir. Ko sem to omenila učitelju v glasbeni šoli, mi je predlagal, da lahko pridem poskusit, brez velikega bremena, da moram ostati. Tako sem se res prijavila na uro klavirja in to je bila odločitev, da sem začela igrati klavir in še danes po treh letih hodim v glasbeno šolo na ure klavirja. 

Takrat sem bila prepričana, da sem prestara in da meni igranje klavirja ne bo šlo. Moram priznati, da sem prvič šla zelo težko, skoraj bi vse skupaj odpovedala, pa si nisem upala, ker je to bil učitelj od sina in sem vedela, da to ni prav. 

Danes vem, da za učenje klavirja nikoli ni prepozno in če bi se morala še enkrat odločiti, bi naredila isto odločitev, kajti da danes znam igrati klavir, ki je moje največje veselje, je nekaj, kar me osrečuje. 

Velikokrat se doma usedem in kaj lepega zaigram. To sem si vedno želela in sedaj si to lahko privoščim in ker znam igrati na klavir.